SONČNA OČALA

So več, kot le kul videz.

Sončna svetloba omogoča življenje na našem planetu, vsebuje pa tudi nevidne žarke, ki so škodljivi za zdravje. Nevarnost sončnih žarkov prihaja v obliki ultravijoličnega (UV) sevanja. Večina ljudi se zaveda, da je UV-sevanje škodlijvo za kožo, manj znano pa je, da je UV-sevanje nevarno tudi za oči. UV-žarki, ki dosežejo oko, se zberejo na roženici. Nekateri prehajajo skozi zenico in se absorbirajo v očesni leči, manjši del pa jih prodre v globlje dele očesa vse do mrežnice.

Zavedati se moramo, da se koncentracija ozona v stratosferi vse bolj niža tudi v naših krajih. Količina UV- žarkov, ki nas dosega, je tako iz leta v leto večja. Meterologi so na podlagi meritve količine UV-sevanja uvedli novo količino - UV indeks. Višja je njegova vrednost, večja je nevarnost za kožo in oči. Vrednosti UV indeksa so dnevno objavljeni v medijih.

Ne pozabite na otroke

80% UV izpostavjenosti se akumulira pred 18 letom starosti, zato je ekstremno pomembno, da zagotovite ustrezno UV zaščito otrokom in mladostnikom ter preprečite resne zdravstvene težave očesa v prihodnje.

V naši optiki vam nudimo otroška očala CEBE.

So odlična izbira za zaščito otroških oči, zagotavljajo udobje in dobro prilagajanje na obraz. Okvirji so izdelani iz acetata, so lahki in trpežni. Stekla so iz polikarbonata. Primerna so za otroke od 1 leta naprej. Priložena je elastika za zategovanje. Evropski standard EN1836.

Priporočamo!

 

ZDRAVI SO BOGATEJŠI OD BOGATIH. ZDRAVJE JE NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO.

 

ZGODOVINA OČAL

Rimski cesar Neron je skozi polirane zelene smaragde spremljal gladiatorske bitke, sodniki na Kitajskem v 12. stoletju pa so leče iz dimnega kvarca uporabljali, da osumljenci med zaslišanjem ne bi razbrali njihovih misli. Prva očala z lečami iz dimnega kvarca na recept so izdelali v Italiji, prav tako pa so bila namenjena kitajskim sodnikom.

Z obarvanimi steklenimi lečami je eksperimentiral James Ayscough in leta 1885 razvil modre in zelene leče, ki so jih nosili ljudje s težavami z vidom. Očala z jantarjevo rumenimi ali rjavimi lečami, pa so nosili nekateri bolniki s sifilisom, saj je preobčutjivost na sončno svetlobo eden od simptomov te bolezni.

Ker je bil sprednji del okvirja prvih korektivnih očal bodisi iz lahkih, a mehkih materialov, bodisi iz težkih, živalskih kosti in kovin, namesto rok pa so imele svilene trakove, ki so se zavezovali okoli ušes, so očala njihovim uporabnikom nenehno lezla z nosu. Nevšečnost je leta 1730 odpravil Edward Scarlett, ki je izumil trdne okvirje.

V prvem desetletju 20. stoletja so očala z zatemnjenimi stekli začele nositi zvezde nemega filma, vendar ne zaradi skrivanja pred oboževalci, temveč zaradi močne svetlobe studijskih luči.

Zamisel o uporabi očal z zatemnjenimi stekli kot zaščite pred soncem pa je na plažah Atlantic Citya v New Jerseyju dobil ameriški poslovnež Sam Foster. Uresničil jo je leta 1929 z zagonom prve množične proizvodnje očal. Pograbili so jih običajni ljudje, zaradi oglaševalske kampanije z naslovom “Sončna očala zvezd”, v kateri so sodelovali Peter Sellers, Elke Sommer in Anita Ekberg, pa so postala tudi simbol zvezdništva in modni dodatek.

Pomembno je k razvoju sončnih očal prispevala ameriška vojska. V 30. letih so vodilni možje ameriškega vojaškega letalstva naročili podjetju Bausch&Lomb izdelavo sončnih očal, ki bi pilote ščitila pred višinskim sončnim sevanjem. V podjetju so izdelali očala s temno zelenimi lečami, ki so absorbirala rumeni specter sončne svetlobe. Prva sončna očala s polarizacijskim filtrom, ki prepušča svetlobo samo pod določenim kotom in tako preprečuje prehod žarkov, ki jih zaznamo kot neprijetno bleščanje, prav tako namenjena ameriškim vojaškim pilotom, je leta 1936 izdelal Edwin H. Land.

Leta 1952 Ray Ban predstavi javnosti model Wayfarer. Model je bil novost zaradi okvirja iz plastike, saj so bili pred njim okvirji večinoma kovinski.

Nov mejnik v razvoju sončnih očal kot modnega dodatka so v 70. letih postavile modne znamke, ki so začele poleg oblačil ponujati tudi kolekcije sončnih očal.